ENG
 
     
     
     
 

Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli

Prepoznavanje in spremljanje nasilja v šoli z vprašalniki

Vprašalniki in lestvice za delo s posameznimi učenci

Spremljanje težavnega vedenja

Lestvica znakov hiperaktivnega vedenja

Lestvica znakov težav s pozornostjo

Lestvica znakov opozicionalnega / kljubovalnega vedenja

Priročniki in gradiva z delavnicami

Samozavedanje, samovrednotenje, pozitivna samopodoba (6 do 8 let)

Vedenje, takšno in drugačno (9 do 11 let)

Kakšni smo? (7 do 9 let)

Kakšni smo? (10 do 12 let)

Kakšni smo? (13 do 16 let)

Vprašalniki in lestvice

Lestvice samopodobe SP

Lestvice pozitivnega samovrednotenja

Spodbujanje grafomotorike

Spodbujanje razvoja drobno gibalnih, grafomotoričnih in pisalnih spretnosti

Starejši priročniki in gradiva

Vprašalniki in lestvice za svetovalno delo

Strani za naročnike

Vstopna stran v Program za spodbujanje razvoja drobno gibalnih, grafomotoričnih in pisalnih spretnost

Vstopna stran za naročnike starejših gradiv

 
 

 

Katalog in naročilnica

 

 

 

 

 

LESTVICE POZITIVNEGA SAMOVREDNOTENJA

Priročnik z LESTVICAMI:

LPS-SOS Lestvica pozitivnega samovrednotenja Splošen odnos do sebe

LPS-DU Lestvica pozitivnega samovrednotenja Dosežki in uspehi

LPS-TV Lestvica pozitivnega samovrednotenja Telesni videz

Avtor: dr. Kristijan Musek Lešnik

48 strani

24 odgovornih listov za razmnoževanje

Cena: 26.00 EUR

 

Osnovni podatki o lestvicah

Kategorija: vprašalnike lahko uporabljajo psihologi, šolski svetovalni delavci, ali drugi strokovnjaki na področju svetovanja otrokom, mladostnikom in družinam.

Starostni razpon: 10 let in naprej

Število postavk: 13

Čas izponjevanja: do 5 minut

Čas vrednotenja: do 5 minut

Izpolnjevanje vprašalnika: individualno ali skupinsko; samoocenjevanje, ali usmerjeni razgovor (ocenjevalec skozi razgovor vodi učenca oziroma mladostnika od vprašanja do vprašanja in beleži njegove odgovore v odgovorni list).

Lestvice pozitivnega samovrednotenja so namenjene ugotavljanju samovrednotenja učencev in mladostnikov na različnih pomembnih področjih, od splošnega odnosa do sebe in svojih uspehov ter dosežkov, do odnosa do svojega telesnega videza. Lestvice uporabljajo psihologi, šolski svetovalni delavci, svetovalni delavci in drugi strokovnjaki kot pripomočke za vpogled v različne vidike samovrednotenja učencev oziroma mladostnikov in za prepoznavanje učencev in mladostnikov, ki bi lahko imeli težave na področju samovrednotenja. Primerne so tudi za ugotavljanje splošnega samovrednotenja v različnih skupinah, na primer pri učencih oziroma mladostnikih v posameznem razredu ali skupini.

Lestvice LPS lahko uporabljamo v okviru vsakdanjega vzgojno-pedagoškega dela, ali svetovalnega oziroma preventivnega procesa. Primerne so za individualno ali skupinsko ugotavljanje samovrednotenja otrok in mladostnikov, od 10. leta starosti naprej.

Kaj je samovrednotenje?

Samovrednotenje kot zbirka vrednostnih sodb o sebi, o svojih lastnostih in sposobnostih, se začne oblikovati v zgodnjem otroštvu. Kot eno od temeljnih področij osebnosti se postopno oblikuje skozi obdobje otroštva in mladostništva in se razvija vse življenje. Na njegovo oblikovanje vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) in informacije iz okolja, ki vzbujajo občutke zadovoljstva s sabo, s svojimi dosežki, telesom in videzom, ali pa občutke nezadovoljstva, nedovršenosti.

Razvoj pozitivnega odnosa do sebe in do svojih dosežkov pomembno vpliva na uspešnost otrok in mladostnikov v različnih okoliščinah in pri različnih razvojnih in življenjskih nalogah. Pozitivno samovrednotenje jih varuje pri soočanju z izzivi okolja: zaupanje vase in pozitivno samovrednotenje krepi njihove zmožnosti za uspešno in učinkovito soočanje z življenjskimi izzivi, ter vpliva na uspešno upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja. Za učence in mladostnike z negativnim samovrednotenjem pa so lahko različne socialne okoliščine, naloge in izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij. Njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. Negativno samovrednotenje vodi v začarani krog: novi neuspehi, ki so posledica nizkega samozaupanja lahko vplivajo na nadaljnje utrjevanje nezaupanja vase. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativno samovrednotenje prispeva k pasivnosti, umikanju iz socialnih situacij, ali k depresivnosti.

 

     
     
 
Izbrane misli

 
 

 

 
   

Nazaj na vrh

 

   

© dr. Kristijan Musek Lešnik, 2011, 2014, 2016

IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si