![]() ![]() ![]() ![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Katalog in naročilnica
|
Osnovni podatki o lestvicah Kategorija: vprašalnike lahko uporabljajo psihologi, šolski svetovalni delavci, ali drugi strokovnjaki na področju svetovanja otrokom, mladostnikom in družinam. Starostni razpon: 10 let in naprej Število postavk: 13 Čas izponjevanja: do 5 minut Čas vrednotenja: do 5 minut Izpolnjevanje vprašalnika: individualno ali skupinsko; samoocenjevanje, ali usmerjeni razgovor (ocenjevalec skozi razgovor vodi učenca oziroma mladostnika od vprašanja do vprašanja in beleži njegove odgovore v odgovorni list). Lestvice pozitivnega samovrednotenja so namenjene ugotavljanju samovrednotenja učencev in mladostnikov na različnih pomembnih področjih, od splošnega odnosa do sebe in svojih uspehov ter dosežkov, do odnosa do svojega telesnega videza. Lestvice uporabljajo psihologi, šolski svetovalni delavci, svetovalni delavci in drugi strokovnjaki kot pripomočke za vpogled v različne vidike samovrednotenja učencev oziroma mladostnikov in za prepoznavanje učencev in mladostnikov, ki bi lahko imeli težave na področju samovrednotenja. Primerne so tudi za ugotavljanje splošnega samovrednotenja v različnih skupinah, na primer pri učencih oziroma mladostnikih v posameznem razredu ali skupini. Lestvice LPS lahko uporabljamo v okviru vsakdanjega vzgojno-pedagoškega dela, ali svetovalnega oziroma preventivnega procesa. Primerne so za individualno ali skupinsko ugotavljanje samovrednotenja otrok in mladostnikov, od 10. leta starosti naprej. Kaj je samovrednotenje? Samovrednotenje kot zbirka vrednostnih sodb o sebi, o svojih lastnostih in sposobnostih, se začne oblikovati v zgodnjem otroštvu. Kot eno od temeljnih področij osebnosti se postopno oblikuje skozi obdobje otroštva in mladostništva in se razvija vse življenje. Na njegovo oblikovanje vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) in informacije iz okolja, ki vzbujajo občutke zadovoljstva s sabo, s svojimi dosežki, telesom in videzom, ali pa občutke nezadovoljstva, nedovršenosti. Razvoj pozitivnega odnosa do sebe in do svojih dosežkov pomembno vpliva na uspešnost otrok in mladostnikov v različnih okoliščinah in pri različnih razvojnih in življenjskih nalogah. Pozitivno samovrednotenje jih varuje pri soočanju z izzivi okolja: zaupanje vase in pozitivno samovrednotenje krepi njihove zmožnosti za uspešno in učinkovito soočanje z življenjskimi izzivi, ter vpliva na uspešno upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja. Za učence in mladostnike z negativnim samovrednotenjem pa so lahko različne socialne okoliščine, naloge in izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij. Njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. Negativno samovrednotenje vodi v začarani krog: novi neuspehi, ki so posledica nizkega samozaupanja lahko vplivajo na nadaljnje utrjevanje nezaupanja vase. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativno samovrednotenje prispeva k pasivnosti, umikanju iz socialnih situacij, ali k depresivnosti.
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
© dr. Kristijan Musek Lešnik, 2011, 2014, 2016 IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si |