Kaj loči dobre vizije od slabih?

Kaj označuje »uspešne« vizije in jih loči od neučinkovitih? Zapisal sem že, da »univerzalnih«, splošnih elementov uspešnih vizij ni. Različna podjetja opravljajo različne dejavnosti, ustvarjajo različne rezultate in zagotavljajo različne storitve in izdelke za različne ljudi, zato rabijo tudi različne vizije. Čeprav ni preprostih receptov, pa obstajajo nekatera splošna priporočila za ustvarjanje učinkovite vizije, njeno zapisovanje in uresničevanje:

·         Ustvarjanje vizije je velikokrat lažje izven običajnih delovnih prostorov, stran od vsakdanjih problemov. Ljudje se laže osredotočijo na razmišljanje o prihodnosti takrat, ko nimajo nenehno pred očmi tekočih obremenitev in težav.

·         Podjetje naj zagotovi, da bodo vsi zaposleni vključeni v ustvarjanje vizije.

·         Podjetje naj pri razmišljanju o viziji ne meša želene prihodnosti (kar želi početi in doseči) s poslanstvom (kar počne). Oboje mora jasno opredeliti in tudi jasno ločiti.

·         Razmišljanje o viziji naj osvetli različne plati delovanja podjetja: želene dosežke in uspehe, želena prepričanja, želeni vpliv na skupnost in okolje, želeno javno podobo.

·         V razpravi je smiselno iskati veliko zamisli in različnih pogledov. Tudi če to pomeni burnejše kresanje mnenj, bi bilo dosti slabše, če bi pri razmišljanju o želeni prihodnosti podjetja izpustili kak pomemben dejavnik ali podatek.

·         Ko podjetje prelije vizijo na papir, naj bo izjava o viziji kar se da podrobna, hkrati pa dovolj široka, da bo zagotavljala paleto možnih ravnanj, s katerimi bodo zaposleni uresničevali posamezne cilje na poti proti njej. Seveda mora biti tudi uresničljiva in izvedljiva.

·         Podjetje naj presodi, kateri poudarki vizije so pomembni za PR-rabo, torej za ustvarjanje in ohranjanje pozitivne javne podobe.

·         Podjetje naj ob pomoči vizije prepozna tekoče probleme in določi strategije za njihovo reševanje. Te strategije bodo pomagale zapolniti vrzel med trenutno stvarnostjo in vizijo.

·         Naj vizija zaživi! Podjetje naj jo izpostavlja in naj postane del njegovih vsakodnevnih načrtov. Samo vizija, ki jo podjetje učinkovito uporablja, lahko sproži pomembne premike.

·         Preden nastopijo spremembe, ki jih predvidi vizija, naj zaposleni vedo, kaj lahko pričakujejo. Podjetje jim mora pomagati obvladati strah in tesnobo pred spremembami.

Pri opredeljevanju vizije je treba skrbeti, da bo ta:

·         pozitivna: predstavlja želene cilje in stanje podjetja, pri tem mora biti seveda prilagojena podjetju in njegovi trenutni stvarnosti;

·         motivirajoča: navdihuje, ljudem predstavlja izziv;

·         privlačna: pritegne ljudi v podjetju;

·         prožna: po potrebi jo lahko podjetje dopolnjuje in tudi spreminja;

·         usmerjena k za podjetje pomembnim rečem;

·         jasna, konkretna, jedrnata, lahko razumljiva;

·         uresničljiva: vizija ni pravljica, ljudje v podjetju jo morajo dojeti kot dosegljivo;

·         usklajena z vrednotami in poslanstvom podjetja;

·         sporočilna: o njej se da jasno in preprosto govoriti.

Kaj ni vizija

V mnogih podjetjih »vizije«, ki naj bi opredeljevale prihodne smernice, klavrno spodletijo. Morda podjetje pri njihovem nastajanju ni upoštevalo ključnih kriterijev in priporočil, ki smo jih našteli. Nekatere »vizije« se preprosto ne »dotaknejo« zaposlenih; ti jih ne posvojijo in ne vključijo v svoja vsakdanja prizadevanja in ravnanja.

Nekatere »vizije« spodletijo zato, ker podjetja napačno razumejo pomen razmišljanja o prihodnosti. Marsikatero podjetje ima zapisano »vizijo«, ki je vse prej kot vizija. Pri tem so najpogostejše naslednje napake:

·         Vizija kot prerokba!

Vizija ni nadomestilo za polaganje kart in brskanje po kavni usedlini. Ustvarjanje vizije je resen sistematičen proces, ki na podlagi trenutne stvarnosti, minulih dosežkov in pričakovanih prihodnjih dogodkov išče najboljšo možno prihodnost za podjetje in pot do nje.

·         Vizija kot poslanstvo!

Vizija ni poslanstvo. Poslanstvo postavlja okvire delovanja podjetja in pomembno opredeljuje njegovo identiteto. Vizija pa znotraj okvira, ki ga opredeljuje poslanstvo spodbuja raziskovanje ter iskanje inovativnih in ustvarjalnih poti za doseganje želenih ciljev.

·         Pravilna vizija!

Vizija ne more biti pravilna ali napačna. Lahko je bolj ali manj ustrezna, bolj ali manj uresničljiva, nikakor pa ne bolj ali manj pravilna. Vizija je vedno zgolj ena od možnosti, ki jo podjetje na podlagi svojih izkušenj in želja izbere med možnimi želenimi prihodnostmi. Podjetje potrebuje tehtno analizo različnih možnih prihodnosti ob upoštevanju trenutne stvarnosti in verjetnih prihodnih okoliščin – ne pa Iskanje »prave« vizije, ki bi paralizirala  zaposlene in vzbujala strah pred »napakami«.

·         Toga vizija!

Vizija ne sme biti statična in toga. Vizija ni rezultat natančnih matematičnih enačb, temveč izid predvidevanja prihodnjih okoliščin: če se te spremenijo ali odvijajo drugače od predvidevanj, je treba temu ustrezno prilagoditi vizijo. V vizijo mora biti vgrajena zavest, da ni niti dokončna, niti večna. Da jo je moč dograditi, nadgraditi, spremeniti, prilagoditi okoliščinam in trenutni stvarnosti.

Toga vizija omejuje podjetje in njegove ljudi.  Namesto da bi segli onkraj nje in uresničili boljše in lepše stvari, jih veže omejena predstava (nekoč želene prihodnosti), ki ji je potekel rok trajanja.

·         Omejevalna vizija!

Vizija ni nekaj, kar omejuje razmišljanja, ravnanja in prizadevanja ljudi v podjetju (razen tistih, ki so v očitnem nasprotju z njo in interesi podjetja). Obratno, vizija mora odpirati poti za nove ideje in spoznanja. Na vedenje zaposlenih naj vpliva kot spodbuda, ne kot grožnja. Prav tako ne sme biti orodje discipliniranja.

·         »Posvojena« oziroma »klonirana« vizija!

Prenašanje vizije, ki se je obnesla v drugem podjetju (ali v istem podjetju v preteklosti), ni dobro. Če je vizija učinkovita v nekem okolju in času, ni rečeno, da bo enako delovala vedno in povsod.

Učinkovita je lahko le vizija, ki upošteva enkratnost podjetja in njegovo identiteto ter temelji na njegovi edinstveni stvarnosti. Zato mora vsako podjetje razviti svojo edinstveno, lastno in unikatno vizijo. Tem pogojem lahko zadosti le vizija, ki izvira iz izkušenj podjetja in njegovih ljudi.

Prenašanje podobe želene prihodnosti iz enega v drugo podjetje ne more dati želenih rezultatov. Takšna vizija temelji na predpostavkah, okoliščinah in izkušnjah iz drugega prostora in okolja. Hkrati pa ne upošteva stanja v podjetju. Če ljudje v podjetju prilagajajo ravnanja in pričakovanja takšni privzeti viziji, lahko pregorijo v iskanju in zasledovanju neuresničljivega.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006