Podjetje se mora naučiti prilagajati spremembam

V današnjih časih prilagajanje spremembam ni samo spretnost, ki zagotavlja »dodano vrednost« učinkovitosti in uspešnosti podjetja, pač pa je velikokrat nujna za golo preživetje.

Večina podjetij deluje v okolju, ne zahteva samo novih spretnosti, pač pa velikokrat tudi drugačno razumevanje samega sveta in dogajanja v njem. Težava mnogih podjetij je, da njihovi prevladujoči miselni modeli temeljijo v »starem svetu«, medtem ko morajo delovati v »novem svetu« - ta razkorak ne ustvarja le pogojev za nenehne konflikte, pač pa tudi onemogoča reševanje težav. Današnjih problemov se pač ne da rešiti z včerajšnjim razmišljanjem.Elbert Einstein

Majhni otroci imajo veliko prednost: če naletijo na nekaj, kar jim ni všeč, si zakrijejo oči. In jih ni več tam. Ali ni več stvari, ki jim je neprijetna, oziroma jih je presenetila. Podjetja nimajo tega privilegija. Lahko si še tako zatiskajo oči, stvari, ki jih presenetijo, ne bodo odšle stran. Ostanejo!

In vendar množica podjetij, menedžerjev in ljudi v njih počne prav to – zatiskajo si oči pred množico sprememb. Kot da bi upali, da bodo, ko bodo spet pogledali okrog sebe, uzrli enak svet kot so ga bili vajeni in v katerem so se dobro znašli. Ne bodo! Dlje kot bodo mižali, bolj se bodo stvari spremenile in težje se bodo soočili z njimi.

Podjetja v današnjem dinamičnem in tekmovalnem svetu si preprosto ne morejo privoščiti mižanja. Spremembe ne bodo izginile. Ostale bodo, zato se je treba soočiti z njimi in se jim naučiti prilagajati – in stvari, ki se jim je treba prilagajati, je ogromno:    

·         Če so bili osrednji viri moči podjetij pred časom fizični viri in kapital – so danes informacije in znanje!

·         Če so se v tehnoloških procesih pred časom dogajale evolucijske spremembe – so danes revolucionarne!

·         Če so podjetja včasih imela opravka z nedefinirano statistično množico potrošnikov – morajo danes komunicirati z množico različnih skupin v visoko segmentiranem trgu!

·         Če so bili potrošniki včasih poslušni, zvesti in odpuščajoči – so danes zahtevni, nestrpni in velikokrat bolje informirani o ponudbi kot prodajalci!

·         Če je bil pretok informacij pred časom počasen, večstopenjski in nadzorovan – je danes vse več informacij takojšnjih, neposrednih in nenadzorljivih!

·         Če so bile inovacije včasih zaželene in pomembne – so danes velikokrat nujne za preživetje!

·         Če je podjetjem včasih zagotavljala prednost velikost (tržni delež, ipd.) – jim jo danes zagotavlja hitrost!

Osnovna težava pri soočanju s temi spremembami je dejstvo, da so številna podjetja nastala »pred časom« - tako kot so si v tistem času izobraževali in si pridobivali izkušnje tudi številni menedžerji. Zato so mnoge strategije, pristopi in rešitve, ki jih uporabljajo (ker so se nekoč izkazale za učinkovite) preprosto zastarele in neuporabne. Kar niti ne bi bilo tako hudo, če bi jih preprosto nadomestili z novimi. Vendar človeška narava velikokrat ne deluje na ta način: namesto, da bi strategijo (ki jo poznamo in obvladamo, ker smo jo že uspešno preizkusili, in je dala dobre rezultate), ki ne da rezultata zavrgli in poiskali novo, primernejšo novim okoliščinam, ponovimo staro, le močneje in bolj intenzivno. To pa hitro vodi v spiralo investiranja vedno večjih količin energije (in drugih virov) v neučinkovite rešitve, ki ne rešijo obstoječih težav, lahko pa celo povzročijo nove.

Ko podjetje »pade« v takšno spiralo, se zelo težko izvleče iz nje. Namesto, da bi v podjetju prišlo do konsolidacije energije in skupnega iskanja poti iz krize, se v takšnih pogojih običajno začne tekmovanje med posameznimi oddelki, ki si prizadevajo za vsako ceno ohraniti svoj del peskovnika, ki se manjša, pri tem pa izgubljajo čas, energijo in denar za »kraje ozemlja« drug drugemu, namesto da bi z združenimi močmi širili stene peskovnika navzven.

Neučinkovito soočanje s spremembami ima lahko silovite posledice. Tudi če podjetje, ki se ne zna konstruktivno odzvati na spremembe, ni neposredno ogroženo, ga vztrajanje pri preživetih modelih vodi v sivino povprečnosti, daleč stran od odličnosti in vrhunske učinkovitosti. Prilagajanje spremembam ni dobrodošla spretnost, temveč nuja – ki jo velikokrat omogoči šele posodabljanje nekaterih osrednjih miselnih modelov, ki obvladujejo ravnanja in razumevanja sveta v podjetjih.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006