Vizije niso isto kot cilji

Nekatera podjetja in menedžerji razumejo vizije kot cilje, ki si jih zastavi podjetje. Takšno razumevanje ni moteče, dokler se ukvarjajo s čustveno nabito in motivirajočo predstavo želene prihodnosti – težave nastopijo, ko pod »znamko« vizije ponujajo posamezne strategije in cilje.

Cilji so stvar upravljanja. Sodijo v področje racionalnega, razumskega, določajo tisto, kar lahko podjetje v danih okoliščinah doseže. Operirajo s podatki, načrti, merjenjem in discipliniranjem. Naloga menedžmenta je, da barko podjetja in posamezne ljudi na njej usmerjajo od enega do drugega, in sproti delajo kljukice ob vsakem doseženem pristanu.

Vizije so stvar vodenja. Sodijo v področje čustvenega, domišljijskega, določajo tisto, kar podjetje in njegovi ljudje želijo doseči. Operirajo s čustvi, vnemo, voljo, idejami, domišljijo. Naloga vodstva je ustvarjanje pogojev, v katerih lahko vsi v podjetju nenehno vidijo vizijo kot svetilnik, proti kateremu usmerjajo svoja prizadevanja.

Cilji ne morejo nadomestiti vizij, in vizije ne morejo nadomestiti ciljev. Podjetje rabi oboje: vizijo kot privlačno podobo želene prihodnosti, ki pritegne ljudi, da jo posvojijo in ji naklonijo svoja prizadevanja; in cilje, ki nenehno skrbijo, da na poti proti vizije ne zaidejo vstran in se ne izgubijo.

Cilji izvirajo iz vizij. So posamezni koraki, etape ali postajališča na poti proti dolgoročnejši viziji. Bolj kot ima podjetje jasno vizijo, bolj učinkovito je lahko pri izbiri in zastavljanju ciljev, ker jasna in močna vizija:

·    ustvarja energijo in navdušenje za spremembe in izboljšave v podjetju,

·    zagotavlja vsenavzočo veliko podobo, usmeritev in čustveno zavezanost, ki so nujne za učinkovito izvajanje strategij, načrtov, proračunov, procesov, ipd.,

·    dosti bolj učinkovito zagotavlja skupinsko osredotočenost kot kakršna koli druga prizadevanja za povezovanje ljudi (različni “team-building” dogodki, adrenalinski parki, preživetja v naravi – čeprav to ne pomeni, da tudi takšne dejavnosti ne pripomorejo k še boljšim rezultatom),

·    blaži (kompenzira) neprijetne občutke, ki jih sprožijo nezaželeni in nepričakovani dogodki,

·    z upanjem in odločenostjo ki ju vzbuja, ljudi v podjetju varuje pred pastjo začaranega kroga, v katerega bi jih pahnil pesimizem ali občutek nemoči,

·    zagotavlja ustvarjalno napetost, ki podjetje vleče od tam, kjer je, tja, kamor si želi priti,

·    odbija tiste, ki ne želijo biti del te “zgodbe”, in s svojim negativizmom, cinizmom in drugimi negativnimi vedenji ovirajo sinergično uresničevanje ključnih ciljev podjetja,

·    zagotavlja “psihološko plačilo”, občutek “dodane vrednosti”, ki ga občutijo ljudje ob dejstvu, da so del nečesa pomembnega in vznemirljivega.

Podjetja rabijo vizije in cilje. Rabijo sanje in trezno presojo. Rabijo pogum in previdnost. Skladna, koherentna, konsistentna vizija in cilji dajejo vse to ... in omogočajo odlične pogoje za uresničenje vsega tistega, kar lahko doseže podjetje in njegovi ljudje.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006