Značilnosti vizionarskih podjetij

Zakaj so nekatera podjetja velika; ne z vidika števila zaposlenih in prihodkov, ampak v smislu odličnosti? Zakaj so v enakih okoliščinah bolj uspešna od drugih? Je za njihov uspeh zaslužen splet okoliščin, ko se podjetje v pravem trenutku znajde na pravem mestu s pravo stvarjo? Velikokrat pomembno vlogo res odigrajo tudi naključja. Vendar je pri zgodbah o uspehu mnogih odličnih podjetij dosti bolj kot naključja odločilna sistematična strateška naravnanost.

Tako kot o vizionarskih voditeljih, lahko govorimo tudi o vizionarskih podjetjih. Tudi v njih igrajo pomembno vlogo vizionarski posamezniki na odločilnih mestih, vendar pa vizionarsko podjetje ni zgolj rezultat vizionarstva posameznikov, temveč tudi ustrezne kulture in klime, v kateri vizionarske ideje vodijo do konkretnih odličnih dosežkov.

Kakšna so vizionarska podjetja? Kako jih prepoznamo? Kako jih lahko opredelimo? Collins in Porras (2002) navajata nekatere pomembne podobnosti; vizionarsko podjetje naj bi opredeljevale naslednje temeljne značilnosti:

Izgrajevanje podjetja.

Najpomembnejša stvaritev vizionarskega podjetja je podjetje samo. Vizionarsko podjetje teži k razvoju, ki omogočal dolgoročen razcvet tudi pod drugim vodstvom ali v spremenjenem okolju.

Več kot le dobiček.

Vizionarsko podjetje usmerja močna osrednja ideologija z jasnimi vrednotami in občutkom poslanstva. Ta identiteta podjetja močno presega posamezne omejene cilje kot je zgolj kopičenje denarja. Odličen poslovni rezultat v vizionarskem podjetju ni osnovni cilj, ampak logična posledica odličnega dela.

Ohranjanje jedra, a tudi spodbujanje razvoja.

Vizionarsko podjetje ohranja svojo temeljno ideologijo. Hkrati pa si tudi prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih svojega delovanja.

»Veliki drzni cilji«.

Vizionarsko podjetje si zastavlja drzne in včasih tudi tvegane zahteve. Te so lahko izražene zelo različno, ponavadi pa se nanašajo bodisi na (a) konkretne cilje, (b) odnos do tekmecev, (c) odnos do vzornikov ali (č) predvidene notranje spremembe.

Kultna kultura.

Osrednja ideologija vizionarskega podjetja se izraža v jasnih kulturnih in vedenjskih vzorcih. Te vzorce ljudje v podjetju sprejemajo in so jim predani. Takšno podjetje od svojih ljudi zahteva več kot druga podjetja; tisti, ki zmorejo ustreči tem zahtevam, pa doživljajo močan občutek zadovoljstva ob skupnih uspehih.

Veliko poskusov in ohranjanje tistega, kar deluje.

V vizionarskih podjetjih je več eksperimentiranja (tega ne gre mešati z brezglavim tekanjem od ene do druge »prave« rešitve). Preizkušanje različnih strategij vodi k novim rešitvam in razvoju. Podjetje med preizkušenimi ohrani uspešne strategije in zavrže tiste, ki niso dale pričakovanih rezultatov.

»Domač« menedžment.

Vizionarska podjetja izbirajo, izobražujejo, razvijajo in promovirajo menedžerje »iz« podjetja v večji meri kot druga podjetja. Zato so v vrhovih teh podjetij ljudje, ki živijo v njih, jih dobro poznajo in so ponotranjili osrednje elemente njihove kulture. 

Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše.

Vizionarska podjetja zaznamuje ozračje trajnostnega razvoja, samoizpopolnjevanja in iskanja boljših in boljših strategij in rešitev.

Zanimiva je primerjava, v kateri Collins in Porras (2002) primerjata rezultate vizionarskih podjetij z rezultati drugih uspešnih podjetij (ki so nastala ob približno istem času in so delovala v primerljivih panogah):

Urbane legende in miti o vizionarskih podjetjih

Ob govoru o vizionarskih podjetjih se v ospredje rada prebijejo nekatera prepričanja, urbane legende in miti, ki krožijo naokrog. Čeprav velikokrat temeljijo na resničnih zgodbah podjetij, ki si nedvomno zaslužijo pridevnik vizionarska, jih ne kaže nujno posploševati.

Tem prepričanjem, urbanim legendam in mitom je smiselno posvetiti nekaj pozornosti. Nekateri med njimi namreč zelo hitro postanejo priročen izgovor za izogibanje razmišljanju o viziji v smislu »smo pač običajno in ne vizionarsko podjetje«. S tega vidika lahko nekatera od naslednjih prepričanj celo zavirajo razvojne potenciale podjetja:

Vizionarsko podjetje lahko nastane le na podlagi »velike« ideje.

Včasih je res tako. Vendar pa je lahko »velike ideja« tudi kamen okrog vratu nastajajočega podjetja, ki preprečuje, da bi podjetje odkrilo in izkoristilo številne priložnosti. Obenem pa ne gre pozabiti, da so nekatera podjetja, ki jih danes štejemo med vizionarska, začela manj uspešno in so začela razvijati vizije šele v iskanju poti iz slabih rezultatov.

Vizionarska podjetja vedno zahtevajo velike in karizmatične vizionarske voditelje.

Velikokrat ta povezava res drži. A mnoga vizionarska podjetja vodijo ljudje, ki se prednostno posvečajo izgrajevanju podjetja, ne pa lastnemu voditeljstvu (za Microsoft bi na primer težko rekli, da ni vizionarsko podjetje, enako težko bi Billa Gatesa označili za karizmatičnega voditelja). Na drugi strani lahko karizmatičen voditelj celo negativno vpliva na prihodnost, če po njegovem odhodu zazija tolikšna praznina, da je podjetje ne more zapolniti.

Najbolj uspešna podjetja obstajajo v prvi vrsti in predvsem za povečevanje dobičkov.

Vizionarska podjetja običajno sledijo nizu različnih ciljev; ustvarjanje dobička je le eden od teh, in to velikokrat ne najbolj pomemben - je pa velikokrat posledica prizadevanj za uresničitev pomembnih vizij.

Vizionarska podjetja si delijo podoben niz »pravih« vrednot.

Ne drži. Ne obstajajo »prave« vrednote, ki bi zagotovile, da bo podjetje bolj vizionarsko (in uspešno) kot druga. Nekatera vizionarska podjetja postavljajo na prvo mesto potrošnike, druga pač ne. Nekatera od teh podjetij se najbolj osredotočijo na zaposlene, druga pač ne. Nekatera podjetja med svojimi osrednjimi vrednotami izpostavljajo inovativnost, druga pač ne.

Edina konstanta so spremembe.

Ne drži. V bistvu večina vizionarskih podjetij trdno ohranja svojo osrednjo ideologijo. Prav njihove jasne vrednote in trden občutek poslanstva postanejo temelj za razvijanje učinkovitih vizij.

Močna in stabilna so tista podjetja, ki vedno ostajajo na »varnih tleh«.

Mnoga vizionarska podjetja so uspela, ker so v določenem trenutku tvegala.

Vizionarska podjetja so najboljši kraji za delo za vsakogar.

Ne drži popolnoma. V vizionarskih podjetjih se najbolje počutijo ljudje, ki se »najdejo«, prepoznajo v njihovi osrednji ideologiji in zahtevah. Čeprav lahko nekdo v vizionarskem podjetju dobesedno cveti, bi lahko kdo drug v enakih pogojih trpel – in nasprotno.

Najboljše poteze visoko uspešnih podjetij so vedno posledice brezhibnega in kompleksnega strateškega načrtovanja.

Ne drži vedno. Mnoga vizionarska podjetja so svoje največje uspehe dosegla s strategijo poskusov in napak (pri tem so nekatera med njimi doživela – in preživela – tudi veliko hudih napak).

Podjetja za uvajanje temeljitih sprememb rabijo menedžerje »od zunaj«.

Zunanji ljudje lahko res vidijo določene stvari, ki jih tisti, ki so v podjetju že dolgo, ne opazijo več, so jim samoumevne, ali jih celo zaznavajo napačno. Kljub temu pa velikokrat najboljše poteze povlečejo ljudje, ki podjetje dobro poznajo

Uspešna podjetja se osredotočijo predvsem na premagovanje konkurence.

Občasne primerjave so gotovo dobrodošle, pretirano ukvarjanje in primerjanje z drugimi pa lahko zavira notranje razvojne potenciale v podjetju. Večina vizionarskih podjetij se osredotoča predvsem na izboljšanje sebe. Njihov osrednji motiv ni biti boljši od drugih, ampak predvsem izboljšati sebe, svoje izdelke in storitve.

Podjetje postane vizionarsko z zapisano izjavo o viziji.

V večini vizionarskih podjetij se vizija prej ali slej pojavi tudi na papirju. Vendar zapisana izjava o viziji še ni zagotovilo, da bo podjetje z njo postalo bolj vizionarsko, uspešno in učinkovito. V vizionarskem podjetju vizija ni zapis na papirju ampak nekaj živega, predstava, ki zaživi in s katero živi in diha podjetje in njegovi ljudje.

Nekateri primeri vizij:

Primeri vizij, ki temeljijo na konkretnih ciljih:

Do leta 2000 bomo povečali letni prihodek na 125 milijard dolarjev (Wal-Mart, 1990).

Spravili bomo avtomobil med ljudske množice (Ford, zgodnja 1900. leta).

Postali bomo znani po spreminjanju prepričanja o slabi kakovosti japonskih izdelkov (Sony, 1950. leta).

Postali bomo vodilni svetovni proizvajalec ur (Hattori-Seiko v 1960. letih).

Postali bomo vodilni proizvajalec potniških letal in popeljali svet v reaktivno dobo (Boeing, 1950).

Primeri vizij, ki temeljijo na odnosu do tekmecev:

Zbili bomo RJ Reynolds Tobacco Company s prvega mesta proizvajalcev cigaret  (Philip Morris, 1950. leta)

Premagali bomo Adidas (Nike, 1960. leta)

Uničili bomo Yamaho (Honda, 1970. leta)

Primera vizij, ki temeljita na odnosu do vzornikov:

Postali bomo Nike kolesarske industrije (Giro Sport Design, 1986)

Postali bomo Harvard zahodne obale (Stanfordska univerza, 1940. leta)

Primer vizije, ki temelji na notranjih spremembah:

Bomo prvo ali drugo podjetje na vsakem tržišču, kjer delujemo (General Electric Company, 1980. leta)

© Kristijan Musek Lešnik, 2006