 |
 |
 |
 |
|
Ključ do učinkovitosti podjetja
|
|||
 |
|||
 |
|||
 |
|||
 |
|||
|
Vrednote, poslanstvo, vizija v podjetju
|
|||
 |
25 člankov
|
||
 |
23 člankov
|
||
 |
19 člankov
|
||
 |
31 člankov
|
||
|
Zadovoljstvo in zvestoba potrošnikov
|
|||
 |
21 člankov
|
||
 |
28 člankov
|
||
 |
21 člankov
|
||
 |
38 člankov
|
||
 |
20 člankov
|
||
|
Psihologija in vodenje
|
|||
 |
41 člankov
|
||
 |
9 člankov
|
||
 |
|||
|
Kristijan Musek Lešnik
|
|||
 |
|||
 |
|||
 |
|||
 |
Pomen iskrenosti za podjetja
|
Povejte ljudem resnico. Prvič: ker je to edino prav. In drugič: ker jo bodo tako ali tako izvedeli. Paul Galvin |
Pred davnimi časi je za več kot devetimi gorami in precej vodami neko podjetje zapisalo:
|
Naše podjetje trdno temelji na svoji viziji in vrednotah. Od vsakega zaposlenega pričakuje, da pri poslovanju s sodelavci, partnerji, pogodbeniki, dobavitelji, trgovci in strankami vedno imel v mislih spoštovanje, integriteto, komunikacijo in odličnost. Vse kar počnemo, izvira iz naše izjave o viziji in vrednotah. VREDNOTE Spoštovanje: Do drugih se obnašamo tako, kot bi si želeli, da se drugi obnašajo do nas. Ne dopuščamo nespoštljivega odnosa. Neusmiljenost, brezobzirnost in domišljavost ne sodijo sem. Integriteta: S strankami in drugimi kupci imamo odprt, pošten in iskren odnos. Ko rečemo, da bomo nekaj naredili, to tudi naredimo. Ko rečemo, da česa ne moremo, ali ne bomo naredili, tega ne naredimo. Komunikacija: Komuniciranje je naša obveza. Vzamemo si čas za pogovor drug z drugim … in za poslušanje. Verjamemo, da je informacija namenjena temu, da se giblje in da informacije premikajo ljudi. Odličnost: Zadovoljni smo z nič manj kot z najboljšim pri vsem kar počnemo. Še naprej bomo zviševali kriterije za vsakogar. Najboljša zabava za vse nas bo spoznati, kako zelo dobri smo lahko v resnici. VIZIJA Naša vizija je postati največje svetovno energetsko podjetje – ki bo ustvarjalo inovativne in učinkovite energetske rešitve za rastoče gospodarstvo in boljše okolje po vsem svetu. |
Podjetje se imenuje … pardon, se je imenovalo … Enron.
- - -
Med vrednotami, ki vplivajo na odnos ljudi do podjetij, ima pomembno mesto iskrenost, resnicoljubnost, ki jo izraža podjetje. Podjetje, ki ponudi iskreno informacijo, (tudi če ta negativno vpliva na kratkoročne rezultate), bo na dolgi rok med ljudmi ohranilo več zaupanja kot podjetje, ki ravna neiskreno. O tem zgovorno pričajo različne izkušnje.
V 1930. letih Motoroli ni šlo najbolje. Direktor Paul Galvin je zavrnil zahteve, da bi v javnosti dali zavajajoče podatke: »Povejte ljudem resnico. Prvič: ker je to edino prav. In drugič: ker jo bodo tako ali tako izvedeli.«
V letu 1982 je v nekaj dneh umrlo sedem ljudi zaradi zastrupitve s kapsulami Tylenol, prevlečenimi s cianidom. V delu Chicaga je nekdo v trgovine podtaknil stekleničke z zastrupljenimi kapsulami. Kljub lokalnosti zastrupitve je podjetje Johnson&Johnson odpoklicalo vse zaloge zdravila v ZDA in v široki medijski kampanji potrošnike obveščalo, naj se izognejo uživanju Tylenola. Stroški odpoklica 31 milijonov stekleničk zdravila so presegli 100 milijonov dolarjev. Strokovnjaki so pričakovali, da bo kriza uničila Tylenol in zadala hud udarec ugledu podjetja. A le šest tednov po izbruhu krize se je Tylenol vrnil v novi, varnejši embalaži. Dva meseca po njej je njegova prodaja dosegla 24 odstotni tržni delež v ZDA. Hitra reakcija in jasne prioritete sta podjetju pomagala ohraniti zaupanje potrošnikov. (Primer »Tylenol« ni postal samo zgled učinkovitega kriznega menedžmenta, ampak je tudi spodbudil živahno razpravo o pomenu organizacijskih vrednot.)
V letu 1999 je nova internetna stran odkrito napadla storitve v lokalih Dunkin Donuts. Obisk strani je hitro rastel. Namesto, da bi podjetje Dunkin Donuts čakalo, da težava izgine sama od sebe, se je odzvalo na pritožbe. Nezadovoljnim potrošnikom je ponudilo bone, popuste in razgovore z vodji lokalov. Spletna stran, ki sprva kritizirala podjetje, pa je pozneje postala celo njegova uradna stran za zbiranje povratnih informacij.
- - -
Da tudi »pretirana resnicoljubnost« ni nujno vedno dobra, je dokazal Gerald Ratner , ki je v 1980-ih letih svoje podjetje spravil v vrh angleških draguljarskih znamk; in ga 1991 uničil z enim napadom neprimernega humorja. Ko je kronični šaljivec javno izjavil, da so Ratnerjevi izdelki »navadno sranje« in da je trajnost uhanov takšna kot običajnega sendviča, je požel salve smeha med poslušalci TV oddaje. Ne pa tudi med investitorji in potrošniki. Vrednost delnice je strmoglavila za 96 odstotkov, dobiček pa s 112 milijonov funtov v letu 1991 na 122 milijonov izgube v naslednjem letu.
Podoben uspeh je doseglo podjetje Pacific Airlines, ko se je v eni od nedvomno najbolj neumnih marketinških kampanj vseh časov osredotočilo na potnike, ki jih je strah letenja. Nagovorili so jih s silno iskreno ugotovitvijo, da nič hudega, če jim je neprijetno leteti – ker je tudi njihovim pilotom. Ne glede na iskrenost oglasov, družba ni pridobila dosti potnikov, ki sicer ne bi leteli – je pa izgubila veliko tistih, ki so sicer leteli z njo. Dva meseca po štartu kampanje je šla družba v stečaj, sicer ne le zaradi nje, vendar ...
- - -
Primeri »dvojne morale« opozarjajo na nenavaden paradoks: na eni strani podjetja poudarjajo pomen etike in moralnosti, na drugi so zgodbe o neetičnosti epskih razsežnosti. Enron, Arthur Andersen, Parmalat in podobni primeri zgovorno pričajo, kakšne posledice lahko sprožijo drobne neetične odločitve, ki jim sledijo večje neetične odločitve, dokler se ne sproži vrtinec, ki se ga ne da več ustaviti. Nekaj podobnega se je zgodilo ob eni največjih ekoloških nesreč v prejšnjem stoletju: leta 1989 je iz nasedlega tankerja Exxon Valdez na Aljaski začela iztekati nafta. S hitrimi ukrepi bi se dalo preprečiti okoljsko katastrofo: celo v času, ko je podjetje prikrivalo razsežnosti nesreče, in je iz ladijskega trupa izteklo že 240.000 sodčkov nafte, jih je bilo več kot milijon še v njem. Ko se je tretji dan po nesreči poslabšalo vreme, je bilo konec tudi te možnosti. Podjetje je sčasoma začelo priznavati razsežnosti nesreče, a so ga mediji skoraj pri vsakem podatku ujeli na laži ali vsaj prirejanju. Posledice nesreče in prikrivanja njenih razsežnosti so takratno največjo svetovno naftno družbo stale okoli 7 milijard dolarjev.
Iskrenost je nedvomno ena od vrednot, ki jih od podjetja, menedžmenta in zaposlenih pričakujejo potrošniki, delničarji, lastniki in vsi drugi deležniki. Je pa tudi vrednota, pri kateri vsi ti zelo dobro začutijo, ali gre za »lip service« ali za »walk the talk«.
|
 |
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
© Kristijan Musek Lešnik, 2006
 |