Osmišljenost dela in zadovoljstvo zaposlenih

Zaposleni so osrednja vez med potrošniki in podjetjem. Kot ključni vir potrošnikovih informacij zagotavljajo vez med želeno podobo podjetja in zaznavami potrošnikov. Zato kakršne koli nekonsistentnosti v njihovih sporočilih in prizadevanjih vplivajo na potrošnikov vtis o podjetju.

Za podjetje je pomembno, da zaposleni sledijo jasnim standardom vedenja v odnosih s potrošniki, ki temeljijo na osrednjih vrednotah podjetja. To pa pomeni, da mora konsistentno in jasno komunicirati te standarde in vrednote svojim ljudem in jim pomagati razumeti lastno vlogo v »zgodbi« podjetja.

Zadovoljstvo z delom in podjetjem (skupaj z zadovoljstvom s sodelavci, nadrejenimi, nagrajevanjem idr.) pozitivno vplivajo na prosocialno vedenje zaposlenih do potrošnikov. Ljudje so pač toliko bolj zadovoljni s svojim podjetjem, kolikor boljše pogoje jim nudi za zadovoljevanje njihovih ključnih potreb. Ta ugotovitev ni prav nič revolucionarna, kljub temu pa se velikokrat zaplete pri njenem uveljavljanju v vsakdanjo prakso: podjetja se prevečkrat osredotočijo zgolj na tisti niz potreb, ki jih je Herzberg označil kot značilne higienike. Seveda ne gre zanikati povezave med zadovoljstvom zaposlenih in zadovoljenostjo teh potreb, vendar je njihov domet omejen. Spodobno plačilo, čas in pogoji dela so sicer lahko dobro zdravilo proti nezadovoljstvu, ne zadoščajo pa za visoko zadovoljstvo. Pri slednjem igrajo večjo vlogo nekatere »mehke« potrebe, ki jih podjetja prevečkrat zanemarijo: med njimi pomembno mesto zaseda potreba po smislu.

Potreba po smislu je sicer le en v nizu »preddejavnikov« zadovoljstva, a če zaposleni zaznavajo svoje delovne obveznosti kot smiselne, če se lahko poistovetijo z njimi oziroma »najdejo« v njih, bo njihovo zadovoljstvo z delom toliko večje.

Volja do smisla je prirojena vsakemu človeku. Kot osnovni motiv v naši duhovni razsežnosti vpliva na vsa pomembna področja našega bivanja – eno od najbolj osrednjih področij življenja pa je seveda delo. Ker človek na delovnem mestu preživi polovico ali več svojega aktivnega dneva, ni težko razumeti, kako zelo pomemben je občutek opravljanja smiselnega poslanstva pri delu. Takšen občutek izpolnjenosti pozitivno vpliva na vse ravni zadovoljstva; od njega ni odvisno le zadovoljstvo z delom, pač pa tudi splošno duševno počutje in splošno zadovoljstvo z življenjem.

Podjetje pomembno pripomore k zadovoljstvu svojih ljudi, ko jim omogoči smiselno in učinkovito delo. V nasprotju z nekaterimi stereotipnimi prepričanji ljudje po naravi niso »leni«, in ne težijo zgolj k iskanju priložnosti za opravljanje dela po poti najmanjšega napora. Težnja po smislu jih sili, da bi se pri delu uresničevali in bili učinkoviti. Bolj kot podjetje uresniči njihove potrebe po smiselnem delu (tako kot po pravičnem plačilu, učinkovitem vodenju, priznanju, izobraževanju, poštenosti, izzivih, varnosti, dobri klimi in odnosih, možnostih za ustvarjalno delo, možnosti napredovanja), bolj bodo zadovoljni z delom in več bodo dali od sebe.

V podjetju, ki svojim ljudem ne zagotavlja uresničevanja potreb po smislu, lahko hitro nastopi vzdušje eksistencialnega vakuuma. Pomanjkanje smisla sproža široko paleto občutkov od prikrajšanosti, frustracij, izpraznjenosti, stresa, izgorelosti, do depresije, cinizma, negativizma, uničevalnosti in drugih negativnih pojavov. Teh občutkov ne spremlja zadovoljstvo; zaposleni se začnejo umikati od podjetja, od dela in nenazadnje od potrošnikov, ko svoje nezadovoljstvo prenašajo nanje. Tudi če »umik« ni dobeseden, se zgodi vsaj v glavah zaposlenih, kar je lahko za podjetje še bolj neprijetno.

Pomembno varovalo pred temi pojavi in njihovimi posledicami so jasno poslanstvo, vrednote in vizija, preko katerih podjetje osmišlja prizadevanja svojih ljudi. Z njimi jim ponudi osmišljene usmeritve, ki jim lahko posvetijo svoja prizadevanja, in ustvari pogoje, v katerih lahko ljudje zadovoljijo naravne poklicne in osebne ambicije. Od tu do zadovoljstva zaposlenih je le en korak. Od tam do zadovoljstva potrošnikov pa še manj.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006