Podjetje in notranje komunikacije

To neskladje bi lahko bilo zabavno, če ne bi opozarjalo na pomembno težavo v mnogih podjetjih: medtem ko glava podjetja veselo komunicira z okolico, se roke, noge in druge pritikline počutijo zapostavljene in puščene »zadaj«. V času, ko je komuniciranje z vsemi mogočimi skupinami preraslo v skorajda obsedenost, je notranja komunikacija v mnogih podjetjih dobesedno zanemarjena. In vendar je notranja komunikacija ena od osnovnih determinant okolja, v katerem živijo in delajo ljudje v podjetju.

Zanimivo, koliko menedžerjev ob vsem njihovem govorjenju o komuniciranju podcenjuje strateški pomen notranjih komunikacij (ali podcenjujejo neučinkovitost obstoječih komunikacijskih sistemov v podjetju). Ob tem, ko namenjajo ogromno časa (in sredstev) komuniciranju navzven, ne razmišljajo o tem, kaj in kako sporočiti notranji javnosti v podjetju. Na ta način pa ob vsej odsotnosti komuniciranja pošiljajo svojim ljudem zelo jasno in zelo močno sporočilo: o tem, koliko jim zaupajo in kakšen položaj jim pripisujejo (na lestvici, ki jo na eni strani zaznamuje partnerski odnos in na drugi odnos despota do nekoga, ki dela zanj).

Težave z notranjim komuniciranjem lahko razumemo dvojno: kot znak težav v podjetju, ali tudi kot njegov vzrok. Vendar je resnica navadno drugje: osrednji vzroki večine težav v podjetjih so drugje, neprimerna komunikacija pa predvsem preprečuje, da bi se podjetje učinkovito spopadlo z njimi. Slabo načrtovana struktura, neučinkoviti procesi, zbirokratiziranost, nekonsistentnost nagrajevanja, neučinkoviti odnosi s potrošniki in partnerji, odsotnost jasnega občutka poslanstva, vrednotni konflikti, nejasne vizije, nespretni ljudje na napačnih mestih, nerazumljivi cilji in prioritete, nizko zaupanje, odsotnost zvestobe in predanosti so le nekatere od težav, ki se jim je toliko težje postaviti po robu, kolikor manj je učinkovita komunikacija v podjetju. Na drugi strani pa te težave tudi same po sebi prispevajo k zmanjšanju učinkovitosti komunikacij.

Marsikateri »guru komuniciranja« obljublja, da razvoj kulture odprtega komuniciranja in dialoga reši velik del težav v podjetju. Resnica je nekoliko drugačna: izboljšanje komuniciranja in odpiranje komunikacijskih poti pomembno prispeva k nastanku pogojev za reševanje mnogih globljih težav. To seveda ne pomeni, da učinkovitejše komunikacijske strategije, sistemi in prakse niso pomembni – nasprotno: še kako so pomembni in igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju vrhunskih rezultatov. Brez pretoka informacij, znanja in razumevanja so pogoji za uspeh dosti manj obetavni. Takšne učinkovite komunikacijske strategije zaznamuje:

·         izmenjava jasnih in konistentnih sporočil med vsemi deli podjetja,

·         preprostost, neposrednost in hitrost pretoka informacij z minimalnim številom filtrov in interpretacij,

·         energičnost, inspirativnost,

·         uporabnost, človeškost, prijaznost,

·         gibljivost informacij, idej, predlogov, usmeritev, povratnih informacij navzdol in navzgor, levo in desno, po vseh delih in nivojih podjetja,

·         kombiniranje različnih komunikacijskih kanalov,

·         klima zaupanja in odprtosti.

Po drugi strani tudi najboljši komunikacijski sistemi, strategije in tehnologije ne zadoščajo, če ljudje, ki upravljajo z njimi nimajo potrebnih komunikacijskih spretnosti. Učinkovito komuniciranje ni položeno v zibelko. Je nekaj, kar so se morali tudi navečji mojstri komuniciranja učiti, razvijati, preizkušati in izboljševati.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006