Ujemanje med zaposlenimi in podjetjem in zadovoljstvo zaposlenih

Stopnja ujemanja med podjetjem in njegovimi ljudmi močno vpliva na odnos zaposlenih (in posledično na odnos potrošnikov) do podjetja. Pri tem pomembno vlogo igra ujemanje med vrednotami podjetja in zaposlenih; bolj kot se ti »prepoznajo« v stališčih in načelih, ki jih zagovarja podjetje, laže se istovetijo z njim in zagovarjajo njegova ravnanja in dejanja. To pa za sabo potegne tudi višjo učinkovitost in uspešnost.

Pomemben vir ujemanja (ali neujemanja), ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih so delovne vrednote. Te se nanašajo na pomen (vrednost, zaželenost), ki ga zaposleni pripisujejo delu in z delom povezanim pojavom. Z zadovoljstvom se povezujejo na dva pomembna načina:

1.      Delovne vrednote na individualni ravni določajo posameznikov potencial za zadovoljstvo z delom. Zaposleni, ki jim je delo nasploh pomembno, imajo večje »kapacitete« za doživljanje zadovoljstva kot tisti, ki jim je delo nepriljubljeno breme in opravljajo katero koli delo po črti najmanjšega odpora.

2.      Na drugi strani je stopnja zadovoljstva zaposlenih odvisna od tega, v kolikšni meri jim podjetje omogoča, da pri delu uresničujejo svoje delovne vrednote. Višja stopnja ujemanja vodi k zadovoljstvu. Občutek, da na delovnem mestu ne morejo uresničevati ključnih delovnih vrednot pa lahko sčasoma zaposlene vodi v vrednotne konflikte, frustriranost, stres in v daljšem obdobju tudi v izgorevanje.

Zelo pomemben vir zadovoljstva so notranje delovne vrednote (dosežki, priznanje, samo delo, odgovornost ipd.), ki se nanašajo na posameznikovo potrebo po rasti, razvoju. Nezadovoljstvo pa je bolj povezano z zunanjimi delovnimi vrednotami (kot so politike podjetja, nadzor, politika plač, odnosi s sodelavci, status, varnost idr.), ki se povezujejo z zadovoljevanjem potreb nižjega reda.

Višja stopnja ujemanja med podjetjem in zaposlenimi pomembno prispeva k blažitvi učinkov stresa v vsakdanjih situacijah. Na eni strani samo ujemanje zagotavlja nižjo stopnjo stresa – ta je neprimerno nižja kot pri ljudeh, ki »morajo« vsak dan delati v okoliščinah, ki jim ne ustrezajo in zagovarjati, ali celo izvajati ravnanja, ki jih ne odobravajo. Na drugi strani ujemanje v ključnih pogledih in načelih pomaga pri blažitvi učinkov stresa, ki nastopi zaradi drugih dejavnikov. Zavedanje (in sprejemanje) jasnih prioritet in temeljnih načel lahko na primer pomembno pomaga nižati stopnjo stresa pri sprejemanju pomembnih odločitev ali v konfliktnih situacijah.

© Kristijan Musek Lešnik, 2006