Katalog in naročilnica

KATALOG

NAROČILNICA

Komplet štirih priročnikov z lestvicami za ugotavljanje samopodobe otrok in najstnikov.

Ugotavljanje samopodobe učencev in dijakov.

Ustrezna pozitivna samopodoba varuje otroke in mladostnike v soočenjih z različnimi izzivi okolja in okoliščinami. Pozitivna samopodoba otrokom in mladostnikom olajšuje upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja. Za otroke in mladostnike z nizko, negativno samopodobo so lahko različni življenjski izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij, njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativna samopodoba in z njo povezano nezaupanje v lastne zmožnosti prispeva k pasivnosti, izključevanju iz socialnih situacij in depresivnosti.

LP-Š: LESTVICA SAMOPODOBE - ŠOLA IN ŠOLSKA USPEŠNOST

Lestvica SP-Š je namenjena ugotavljanju tistih vidikov samopodobe učencev in mladostnikov, ki so povezani s šolo, šolskim delom, šolskim življenjem in šolsko uspešnostjo.

Kategorija: S - lestvico lahko uporablja šolski psiholog, šolski svetovalni delavec, ali drug strokovnjak na področju svetovanja otrokom in mladostnikom.

Starostni razpon: 10 let in naprej.

Lestvica SP-Š je oblikovana v dveh različicah. Daljša različica lestvice ima 28 postavk, krajša različica pa 13 postavk.

Lestvica daje dva pomembna podatka:

1. oceno trenutne s šolo in šolsko uspešnostjo povezane samopodobe,
2. primerjalna ocena trenutne s šolo povezane samopodobe v primerjavi s preteklostjo.

LP-TS: LESTVICA SAMOPODOBE - TELESNA SAMOPODOBA IN VIDEZ

Lestvica SP-TS je namenjena ugotavljanju tistih vidikov samopodobe učencev in mladostnikov, ki so povezani z zaznavanjem svojega telesa in z odnosom do njega.

Kategorija: S - lestvico lahko uporablja šolski psiholog, šolski svetovalni delavec, ali drug strokovnjak na področju svetovanja otrokom in mladostnikom.

Starostni razpon: 10 let in naprej.

Lestvica SP-Š je oblikovana v dveh različicah. Daljša različica lestvice ima 22 postavk, krajša različica pa 13 postavk.

Lestvica SP-TS je oblikovana v dveh različicah. Daljša različica lestvice ima 22 postavk, krajša različica pa 13 postavk.

Lestvica daje dva pomembna podatka:

1. oceno trenutne telesne samopodobe,
2. primerjalna ocena trenutne telesne samopodobe v primerjavi s preteklostjo.

LP-SO: LESTVICA SAMOPODOBE - SOCIALNI ODNOSI

Lestvica SP-SO je namenjena ugotavljanju tistih vidikov samopodobe učencev in mladostnikov, ki so povezani z medosebnimi odnosi, predvsem z odnosi v socialnem okolju z vrstniki.

Kategorija: S - lestvico lahko uporablja šolski psiholog, šolski svetovalni delavec, ali drug strokovnjak na področju svetovanja otrokom in mladostnikom.

Starostni razpon: 10 let in naprej.

Lestvica SP-TS je oblikovana v dveh različicah. Daljša različica lestvice ima 28 postavk, krajša različica pa 13 postavk.

Lestvica daje dva pomembna podatka:

1. oceno trenutne s socialnimi odnosi povezane samopodobe,
2. primerjalna ocena trenutne s socialnimi odnosi povezane samopodobe v primerjavi s preteklostjo.

LP-DDO: LESTVICA SAMOPODOBE - DRUŽINA IN DRUŽINSKI ODNOSI

Lestvica SP-DDO je namenjena hitremu ugotavljanju tistih vidikov samopodobe učencev in mladostnikov, ki so povezani z družino, družinskimi odnosi in vlogo v družini.

Kategorija: S - lestvico lahko uporablja šolski psiholog, šolski svetovalni delavec, ali drug strokovnjak na področju svetovanja otrokom in mladostnikom.

Starostni razpon: 10 let in naprej.

Lestvica SP-TS je oblikovana v dveh različicah. Daljša različica lestvice ima 2 postavk, krajša različica pa 13 postavk.

Lestvica daje dva pomembna podatka:

1. oceno trenutne z družino in z družinskimi odnosi povezane samopodobe,
2. primerjalna ocena trenutne s socialnimi odnosi povezane samopodobe v primerjavi s preteklostjo.

Samopodoba je celovito mnenje, ki ga imamo o sebi, vrednost, ki si jo pripisujemo, odnos do samega sebe. V psihologiji je opredeljena kot “organizirana celota lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in drugih psihičnih vsebin, ki jih posameznik pripisuje sebi” (Kobal Grum, 2000). Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega in mladostnikovega duševnega zdravja in trdnosti. Poleg tega napoveduje tudi kakovost njegovega prilagajanja v poznejšem življenju.

Samopodoba kot zbirka naših samozaznav in prepričanj o sebi se začne oblikovati v zgodnjem otroštvu in se kot eno od temeljnih področij osebnosti postopno razvija vse življenje. Na njeno oblikovanje vplivajo na eni strani izkušnje otroka ob doseganju različnih pomembnih mejnikov, ki vzbujajo občutek zmožnosti, kompetentnosti. Na drugi strani nanjo vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) ob teh dosežkih.

Samopodoba je pomemben del osebnosti v vsakem življenjskem obdobju in v vsaki situaciji. V različnih fazah obdobja otroštva in mladostništva se različno intenzivno razvija. Na eni strani se vse bolj utrjuje, na drugi strani je občutljiva za nove pomembne izkušnje in doživetja. Obenem pa vse bolj determinira nova pričakovanja in interpretacije, ki jih otrok ali mladostnik pripiše novo doživetim izkušnjam.

Ustrezna pozitivna samopodoba varuje otroke in mladostnike v soočenjih z različnimi izzivi okolja in okoliščinami. Pozitivna samopodoba otrokom in mladostnikom olajšuje upravljanje s konflikti in upiranje negativnim pritiskom okolja. Za otroke in mladostnike z nizko, negativno samopodobo so lahko različni življenjski izzivi vir stresa, občutkov tesnobe in frustracij, njihova zmožnost za spopadanje s težavami in reševanje problemov je lahko okrnjena. V skrajnih okoliščinah lahko izrazito negativna samopodoba in z njo povezano nezaupanje v lastne zmožnosti prispeva k pasivnosti, izključevanju iz socialnih situacij in depresivnosti.

Odnos do lastne osebnosti je temelj odnosa do drugih ljudi in do sveta nasploh. Nizka oziroma negativna samopodoba lahko ovira otroka oziroma mladostnika pri preizkušanju novih stvari. Sproži lahko pojavljanje negativnih izjav o sebi, ki še dodatno utrjujejo občutek nekompetentnosti in okrnjenih zmožnosti, hkrati pa kot samouresničujoče prerokbe vplivajo na negativne izide novih izkušenj. Med njenimi možnimi korelati so nizka vztrajnost, nizka frustracijska toleranca, podredljivost oziroma submisivnost, pretirana kritičnost in hitro samorazočaranje. Otroci in mladostniki z nizko samopodobo lahko zaznavajo male ovire kot velike, občasne težave pa kot trajne neugodne in nevzdržne razmere, kar se lahko povezuje s splošnim občutkom pesimizma in odsotnostjo pozitivnih pričakovanj.

Otrok, najstnik, mladostnik z visoko, pozitivno samopodobo ponavadi bolj uživa v stikih z drugimi, enako dobro se lahko počuti v skupini kot takrat, ko sledi lastnim ciljem. Tudi občasna nezadovoljstva z lastnimi dosežki zna izraziti brez samozaničevanja ali zmanjševanja lastne vrednosti. Bolje kot razume svoje moči, lažje se sooči s svojimi pomanjkljivostmi in jih premaguje. Pozitivna pričakovanja, ki se uresničijo skozi pozitivne izkušnje, ga vodijo k bolj optimističnemu gledanju na sebe in na svet okrog sebe.

© dr. Kristijan Musek Lešnik, 2011, 2014, 2016

IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si