![]() ![]() ![]() ![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Katalog in naročilnica
|
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v letu 2011 izdal dve knjigi, ki zelo kritično opisujeta stanje na področju osnovne šole po zadnji veliki šolski reformi, ki je uvedla devetletno osnovno šolol. En od ključnih razlogov za nastanek obeh knjig je bilo pomanjkanje kritičnega dialoga in prikrivanje nekaterih manj prijetnih podatkov o stanju šole s strani nekaterih strokovnjakov, ki so sodelovali pri šolski reformi. Avtor obeh knjig je namreč prepričan, da je - tako kot je treba izreči priznanje številnim ravnateljem, učiteljem in drugim za strokovna prizadevanja in uspehe - treba jasno opozoriti tudi na nekatere napake in neprimerne poteze, zaradi katerih je stanje v slovenskih osnovnih šolah danes manj dobro, kot bi lahko bilo. Seveda pa takšno razmišljanje v nekaterih krogih (še posebno med tistimi, ki so najbolj zaslužni za te napake in nepremišljene posege v šolstvo) ni bilo sprejeto z odobravanjem in željo po strokovni razpravi. Zato sta bili knjigi in avtor deležni marsikaterega očitka o nestrokovnosti - obenem pa v več kot dveh letih s strani tistih, ki so izrekali takšne očitke, ni bil demantiran niti en podatek, ki je zapisan v eni ali drugi knjigi. Ali sta knjigi dosegli svoj cilj? Da. Danes je več odkritega in javnega razmišljanja in razprav o slovenski osnovni šoli, tako o njenih pozitivnih vidikih kot tudi o njenih težavah. Na eni strani so mnogi, ki so že prej opozarjali na težave v šolstvu, dobili nov pogum. Med šolniki, strokovnjaki in novinarji je manj strahu in več poguma, da spregovorijo tudi o težavah v šolstvu. Na drugi strani se je občutno zmanjšalo število neutemeljenih hvalnic, ter prirejenih ali celo izmišljenih podatkov. Nekateri, ki so v prejšnjih letih v javnosti večkrat manipulirali s podatki, ali jih prirejali z namenom zakrivanja nekaterih težav (ali pa svoje odgovornosti zanje), pa so ob soočenju z dejstvom, da njihove nečednosti lahko postanejo javne, postali veliko bolj previdni. Zakaj sta nastali obe knjigi? Ker ima današnja slovenska osnovna šolapoleg mnogih dobrih plati tudi kar nekaj težav, o katerih se premalo govori in piše. In ker lahko k izboljšavam vodi le veliko razmišljanja, pogovarjanja in soočenja argumentov. Zakaj sta knjigi tako ostri? Če bi obe knjigi izšli kot znanstveni monografiji s kopico podatkov, grafov in tabel, bi dosegli le malo učiteljev, ravnateljev in staršev. Knjigi pa sta v nekaterih pogledih ostri tudi zato, ker si nekatera nespodobna ravnanja posameznih "šolskih strokovnjakov" v zadnjih letih zaslužijo, da se jih zelo glasno in jasno postavi pred zrcalo. Ko govorimo o vzgoji in izobraževanju, je treba nenehno imeti v mislih blagostanje šolarjev, šolnikov in družbe ... ne pa osebne privilegije, zato si vsaka takšna odstopanja zaslužijo glasno obsodbo. Zakaj pisati o tem? Ali ni vse to že znano? Po izidu knjig so se pojavile nekatere pripombe, da ne prinašata nič novega. Da so vse stvari, o katerih pišeta, že dolgo znane. Morda kdo res že dolgo pozna vse podatke, na katerih sta temeljili obe knjigi. Zagotovo pa v zadnjih letih mnoga od teh vprašanj niso prišla do mnogih učiteljev in do večine staršev. Če so v zadnjih letih velikokrat poslušali, kako dobra je naša šola, kako radi jo imajo šolarji, kako dobro znanje daje ... je prav, da enako glasno slišijo in berejo, da vse le ni tako rožnato. In da marsikateri, kar so slišali v teh letih, ne drži. Kaj se je zgodilo po izidu obeh knjig? Kako so se odzvali tisti "strokovnjaki", ki sta jih knjigi najbolj izzvali? Zgodilo se ni nič. Dr. Kristijan Musek Lešnik je ob izidu knjige napovedal: "Če sem v obeh knjigah zapisal kakšne strokovne napake, me bodo tisti, ki se počutijo v knjigah napadeni, zmleli. Če pa vse tisto, kar piše v knjigah, drži, bodo za vogali grozili s tožbami in obrekovali mojo nestrokovnost, v resnici pa ne bodo naredili nič in bodo čim bolj tiho čakali, da knjigi utoneta v pozabo." Dve leti po izidu knjig je avtor ugotovil: "Zgodilo se je natančno tisto, kar sem pričakoval. Popolna tišina v javnosti (in seveda obilica obrekovanja za vogali, polen pod noge in različnih diskreditacij). Predvsem pa veliko vloženega truda v to, da obe knjigi čim prej utoneta v pozabo in da ju prime v roke čim manj učiteljev, ravnateljev in staršev. Obenem pa velika potrditev tistega, kar me vsa leta ob spremljanju šolstva najbolj skrbi ... da množica tistih, ki se ukvarjajo s šolstvom, zelo dobro pozna marsikatero težavo, s katero se danes in se bodo v prihodnosti srečevale šole; in da marsikdo med temi vlaga veliko napora v to, da se te težave (predvsem pa odgovornost zanje) prikrijejo pred učitelji, ravnatelji in starši; če se jih ne da skriti, jih pa pripišejo kateremu koli zunanjemu vzroku (družbenim spremembam, vzgojnim slogom), samo da se ne bi kdo poglabljal vanje in naletel na njihove prave vzroke." Ali avtor knjig vsevprek kritizira učitelje in šolstvo? In ne daje nobenih predlogov za izboljšave? Po izidu knjig so se pojavile posamezne pripombe, da knjigi vsevprek kritizirata šolo in učitelje. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Avtor knjig namreč trdno verjame (in tudi piše), da je slabo stanje naše osnovne šole posledica nerazumne šolske politike in nestrokovnih posegov v šolstvo, pri nastajanju katerih so učitelji in ravnatelji (tudi starši) imeli mnoge pripombe, ki pa večinoma niso bile upoštevane. Verjame tudi, da so prav dobri učitelji tisti zaščitniki, ki blažijo učinke slabega programa na naše šolarje. Tudi druga pripomba, da avtor knjig ne daje predlogov za izboljšave, ni na mestu. Res pa je, da se obe knjigi ukvarjata predvsem z analizo stanja. Avtor namreč nenehno opozarja, da lahko le temeljita analiza stanja in prepoznanje vzrokov za težave, ki jih ima naša šola, vodi do premišljenih in dobrih rešitev. Zato tudi ne želi ponujati "instantnih" receptov, pač pa želi predvsem odpirati vprašanja, ki lahko preko soočenja različnih mnenj in argumentov vodijo do premišljenih rešitev.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
![]() |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
© dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Petra Lešnik Musek, 2006, 2011, 2013, 2014 IPSOS dr. Kristijan Musek Lešnik s.p., Požarnice 26d, 1351 Brezovica pri Ljubljani, e-pošta: publikacije@ipsos.si |